Ste prvo cigareto prižgali pred 20. letom? Škoda je lahko večja, kot si mislite

Raziskovalci iz Univerzitetne bolnišnice Nacionalne univerze v Seulu v Južni Koreji so analizirali podatke več kot 9,2 milijona odraslih, da bi ugotovili, kakšna je povezava med starostjo ob začetku kajenja in tveganjem za srčni infarkt ali možgansko kap pozneje v življenju, poroča Daily Mail.

Da je kajenje povezano z boleznimi srca in ožilja, je že dolgo znano, a je bilo doslej malo raziskav, ki bi se osredotočale na tveganja, povezana s starostjo, pri kateri nekdo začne kaditi.

A nova študija, objavljena v medicinski reviji Nature, se ukvarja prav s tem vprašanjem. V študiji je sodelovalo 9.295.979 odraslih Korejcev, ki so leta 2009 opravili preventivni zdravstveni pregled.

Nobeden izmed udeležencev ob začetku raziskave ni imel znakov bolezni srca ali prebolele možganske kapi, približno 3,7 milijona pa jih je bilo kadilcev. Skoraj četrtina od njih je začela kaditi pred 20. letom starosti, dva odstotka pa celo pred 15. letom.

Raziskovalci so nato preverili, kdo je v obdobju spremljanja doživel srčni infarkt, možgansko kap ali umrl zaradi katerega koli vzroka.

Hkrati so za vsakega posameznika oblikovali širšo zdravstveno sliko: ocenili so količino pokajenih cigaret v življenju, starost, spol, telesno težo, krvni tlak in raven holesterola, prisotnost sladkorne bolezni, uživanje alkohola ter pogostost telesne dejavnosti.

Resno tveganje za dolgoročno zdravje

Pri preučevanju trendov so največja tveganja ugotovili pri ljudeh, ki so začeli kaditi pred 20. letom in so kadili veliko – kar so opredelili kot več kot 20 škatlic cigaret na leto.

Tudi posamezniki, ki so nekoč kadili veliko, a so kasneje prenehali, so bili kljub temu izpostavljeni večjemu tveganju.

V primerjavi z nekadilci je imela ta skupina več kot dvakrat večje tveganje za srčni infarkt in približno 80 odstotkov večje tveganje za možgansko kap.

Prav tako je bilo v obdobju spremljanja (9,3 leta) bistveno višje tveganje za smrt.

Intenzivni kadilci, ki so začeli kaditi mladi, so bili v slabšem položaju kot tisti, ki so intenzivno začeli kaditi šele v odraslosti, torej pri starosti več kot 20 let. Najvišje tveganje za možgansko kap, srčni infarkt, splošno tveganje za bolezni srca in ožilja ter smrt pa so imeli tisti, ki so začeli kaditi pred 15. letom starosti.

Tveganja so ostala visoka tudi po prilagoditvah glede na skupno količino pokajenih cigaret – torej tudi pri tistih, ki so začeli kaditi zelo mladi, a so kmalu zatem prenehali.

Raziskovalci so zato sklenili, da pri kajenju velja: čim prej nekdo začne, tem več škode sčasoma povzroči vsaka dodatna cigareta.

Menijo, da je to lahko posledica večje ranljivosti mladih krvnih žil ter dejstva, da se poškodbe arterij – te so ključni vzrok bolezni srca in ožilja – lahko začnejo že v otroštvu.

Ugotovili so tudi, da zgodnje kajenje povečuje tveganje za srčni infarkt in možgansko kap.

Zgodnje kajenje lahko sproži dolgotrajna vnetja, vpliva na raven holesterola in strjevanje krvi ter vodi v močnejšo odvisnost od nikotina. Ljudje, ki začnejo kaditi prej, so pogosteje nagnjeni tudi k večjemu uživanju alkohola, k manj telesne dejavnosti in uživanju več industrijsko predelanih živil.

Po besedah vodilnega avtorja študije Junga Huna Koha znanstveniki upajo, da bo raziskava povečala količino protikadilskih informacij, namenjenih mlajšim.

"Zgodnji začetek kajenja lahko pomeni večjo možnost močnejše zasvojenosti s škodljivim družbenim vedenjem. V skladu s temi ugotovitvami naša analiza potrjuje, da sta vpliv kajenja na pojav bolezni srca in ožilja odvisna tako od starosti ob začetku kot od intenzivnosti kajenja. Poleg tega smo pokazali, da začetek kajenja v adolescenci in zgodnji odraslosti pomembno poveča tveganje za bolezni srca in ožilja ter smrtnost v primerjavi z začetkom kajenja pri 30 letih ali kasneje," je povedal.

Ker pa je bila študija opazovalna in je temeljila na enkratnem vprašalniku, rezultatov ni mogoče razumeti kot neposredno vzročnih, še piše Daily Mail.